Sneg in sankanje na domačem travniku

Sneg, , , ,

Ponoči je zapadlo kar nekaj snega. Ko sem se zjutraj prebudil in videl, koliko snega imamo, nisem hotel v šolo. No, vsi vemo, da sem moral iti. Tako sem šel v šolo slabe volje, ker sem se bal, da se bo sneg stopil, še preden bom prišel domov. V šoli smo se pogovarjali samo o snegu. Vsi smo si želeli čimprej domov. Komaj smo čakali konec pouka. 

Tako sem se dogovoril z mojo sošolko, da se popoldan dobiva pri meni doma. Ko sem prišel domov, nisem uspel niti jesti. Tako zelo sem si želel na sneg. Povedal sem staršem, da čakam sošolko in da se bova skupaj sankala na našem domačem travniku. To je bil zame najlepši zimski dan tega leta. Ker je zapadlo kar nekaj snega, sva se lahko s sošolko res lepo nasankala. Uživala sva v snegu. Naredila sva si eno lepo progo, po kateri sva se potem spuščala. Šlo nama je vedno hitreje, ker je proga bila vedno bolj ledena. Nasmejala sva se res veliko, kajti neprestano je kdo padel in bil cel od snega. 

Ker je bilo zelo mrzlo, sva potem šla v mojo hišo, kjer nama je moja mami skuhala čaj. Tako sva spila topel čaj in se šla naprej sankat. Ta dan sem izkoristil do konca, ker sem se bal, da naslednji dan ne bo več snega. Mama mi je sicer govorila, da bo sneg ostal, ker so temperature bile nizke in se sneg ne bo stopil. 

Res je bilo tako, sneg je ostal in midva sva se lahko sankala še tri dni. Potem pa so prišle višje temperature in je sneg stopilo. 

Sneg in sankanje na domačem travniku…

Moj mož in njegov snegobran na vsakem koncu garaže

Snegobran, , ,

Med generalko garaže sem našla snegobran, za katerega najprej nisem vedela, kaj je. Bil je namreč pospravljen med orodjem in sprva res nisem pomislila, da je to to. Ko sem vprašala moža, mi je razložil, da je to snegobran, ki ima napako, in bi ga moral že takoj dati proč, pa je pozabil. In tako mi vsakič znova postane jasno, zakaj se pri nas v garaži nabere toliko stvari in moram tako pogosto delati generalko, če ne bi imeli vsega zasuto s stvarmi, ki jih ne potrebujemo.

Morda imam pa moža, ki je eden tistih ljudi, ki ne zna dati proč stvari, ko jih ne potrebuje več in jih hrani. Srčno upam, da ne, ker potem bom imela do konec življenja ogromno dela z večnim pospravljanjem. Namreč malce me je zaskrbelo, ko sem na drugem koncu našla še drugi snegobran in potem še tretjega nekje drugje. Malce sem se oddahnila, ko mi je povedal, da sta ta dva še dobra in da ju hrani za rezervo, ki jo bo morda potreboval čez vprašanje koliko let. No, tega pa tudi jaz ne morem dati v smeti. Res, da sta le dva in vprašanje, kdaj bo kakšen snegobran potreboval menjavo. Ampak če imam lahko zalogo tega, zakaj je ne bi imela.

Minil je cel vikend, ko mi je končno uspelo vse pospraviti v nekakšen logičen red. Po tem, ko je v smeti romalo kar nekaj vreč iz garaže in ko sem vse uredila po policah, so prišla na vrsto tudi tla, da jih končno posesam in pomijem po vseh prej skritih kotih. Po koncu vikenda se je naša garaža svetila kakor iz škatlice. Res sem bila ponosna na svoj izdelek. Upam le, da ne bo moj mož zopet vestno vsega uspešno založil. Najbolje bi bilo, da bi mu napisala navodila za uporabo, ampak glede na to, kako mi je uspelo pospraviti vsak snegobran ločeno, mislim, da to ne bi imelo učinka.…