Vedno sem sanjala, da bom enkrat risala naravo

Ja, človek ima sanje, samo včasih nanje enostavno pozabimo, ker nas tempo življenja vodi in tako nimamo časa, da bi živeli svoje sanje. Seveda sanje tudi kdaj kaj zahtevajo, in če so povezane z denarjem, potem jih nekateri žal ne morejo uresničiti. 

Sama sem imela sanje, večkrat sem rekla, da bi imela hišico v naravi in bi na platno risala naravo. Za te moje sanje je vedel tudi moj mož. Večkrat mi je rekel, da naj še malo počakam, da bova imela hiško in bom lahko risala. Presenečena sem, da si je to tako zapomnil. 

A niso bili ravno dobri časi, da so si mladi zgradili hišo, tako tudi nama ni uspelo, ko sva bila mlada. Hiška je bila zgrajena, ko sva imela 50 let. 

Človek se vpraša, ali se sanje pozabijo, ker niso več pomembne za ta čas, da je enostavno tisti čas šel in sedaj prihaja novo obdobje. No, pri meni ni bilo tako, vseeno sem imela iste sanje. Kupila sem si platno, postavila stol, se usedla pred platno in začela risati. Tega občutka ne bom nikoli pozabila. 

Še danes točno vem, da je moja koža na rokah bila suha, da je pihal rahel veter in bilo je poletje. Okoli mene je vse cvetelo, najbolj mi je v spominu ostal cvetoč rožmarin. Tega sem začela risati prvo. Kako sem prvič namočila čopič v barvo in zarisala prve črte. Še danes mi je ta prva slika največ vredna. Obešena je na steni dnevne sobe, zame ima velik pomen. 

Sanjajte in uresničujte svoje sanje, ker s sanjami boste rasli in boste srečnejši.…