Step 1 - Theme Options
To begin customizing your site go to Appearance -> Customizer and select Theme Options. Here's you'll find custom options to help build your site.
To begin customizing your site go to Appearance -> Customizer and select Theme Options. Here's you'll find custom options to help build your site.
To add a slider go to Theme Options -> Homepage and choose page slider. The slider will use the page title, excerpt and featured image for the slides.
To add featured content go to Theme Options -> Homepage (Featured) and turn the switch on then add the content you want for each section.
Lepi zobje in lep nasmeh je res nekaj lepega na nas in tega se moramo zavedati. Moramo redno skrbeti za svojo ustno votlino in za svoje zobe. Včasih pa moramo težave reševati, ker se nam je nekaj nepričakovanega zgodilo. Tako je mojo težavo rešil zobozdravnik Koroška, ker se mi je odlomil sprednji zob in tako mi je zobozdravnik Koroška napovedal, da bo ta zob zaradi poškodbe tudi postal črn.
Kako sem bila žalostna, doma sem jokala, ker sem se zavedala, kaj pomeni imeti sprednji črni zob. Ko sem prišla na pregled, sem bila že odločena, da naredim zobno krono, ker takšnega zoba ne bom imela. Lahko samo rečem, da je zobozdravnik Koroška, še kako razumel moj stisko in dogovorila sva se za temnine, ker sem mu povedala, da grem drugi mesec na morje in da želim imeti spet lep nasmeh.
Vse je potekalo, tako kot je moralo in kmalu sem imela porcelanasti zob, ki je bil isti, kot pa je bil moj pravi zob. Jaz, ko sem se pogledala v ogledalo, nisem videla razlike, tako sem bila še kako srečna. Kako lepo je to, da si danes lahko tako hitro popraviš zob, narediš novega, ali preurediš celo novo zobovje, včasih te ugodnosti niso imeli in prav ne morem si predstavljati, da bi sedaj jaz morala okoli hoditi s črnim zobom.
Moj nasmeh se je vrnil, za to je zaslužen zobozdravnik Koroška in vesela sem, da imamo tako dobrega zobozdravnika, ki razume ljudi in ki razume, kako neprijetno se človek počuti, če z zobmi nekaj ni v redu. Pri njem ne čutim problema čakalnih dob, kajti vedno sem prišla na vrsto takrat, ko sem ga potrebovala. Očitno se, da in moj zobozdravnik Koroška je to dokazal. Ne potrebujemo tako dolgih čakalnih dob, da se rešiti tudi drugače. …
Imam vprašanje glede reklamacije enega od izdelkov, ki sem jih kupila preko spletne strani. Klicala sem na klicni center, pa se mi nihče ne oglasi. To se mi je zgodilo že nič kolikokrat, zato se sprašujem, kaj klici center dela, da so tako težko dosegljivi. Ali imajo premalo zaposlenih?
Po treh urah in 40 minutah mi je le uspelo dobiti linijo oziroma se mi je nekdo oglasil. Povedala sem, da klicni center kličem že od 8 h zjutraj in sem šele sedaj dobila linijo. Gospod na drugi strani se je opravičil in povedal, da imajo res gnečo, saj so imeli zelo veliko naročil in kot je videti, so imeli kar nekaj težav, saj imajo veliko reklamacij. Kar nekaj zaposlenih manjka, zato je breme padlo na ostale zaposlene in tudi klicni center deluje v okrnjeni obliki.
No, saj razumem, da se včasih zgodijo stvari, na katere nimamo vpliva, zato tudi nisem bila jezna, saj uslužbenec ni tu nič kriv. Povedala sem, kje imam težavo in skupaj sva jo poskušala rešiti. Prav za to je klicni center, da se lahko nanje obrneš, da imajo zaposlene prijazne ljudi, ki zanjo pomagati in svetovati. Ne razumem pa ljudi, ki se potem spravljajo na nič krive zaposlene v klicnih centrih in vso svojo jezo stresajo nanje.
Svetovalec je bil zelo vesel in zelo lepo sva se pogovorila in dogovorila kljub vsem težavam, ki sem jih imela, saj je razumel mojo stisko, jaz pa sem razumela, da je on samo zaposlen in je klicni center samo njegova služba, da popravlja napake za drugimi in je edina točka med trgovino in kupci.
Kot pravijo, lepa beseda lepo mesto najde in če bi se vsi tega držali, bi bil svet lepši. Tudi klicni center bo prej ali slej začel delati nazaj s polno paro in vsemi zaposlenimi, tako da bo delo potekalo bolj gladko, manj bo napak in vsi bomo bolj zadovoljni.…
Pri nas je bilo potrebno čiščenje odtoka in ker sem to seveda prvo povedala svojemu možu, da nekaj ni vredu in da naj pogleda, zakaj voda težko odteka, on tega ni naredil. Šele, ko sva se pošteno skregala, je šel v kuhinjo in gledal, kaj bi bilo narobe.
Videla sem, da iz tega ne bo nič, prav videlo se je, da ga to ne zanima, da ne ve, kako bi se lotil zadeve. Seveda sem bila žalostna, ker sem vedela, da je potrebno čiščenje odtoka in če se ne bo naredilo sedaj, se bo odtok zamašil.
Ker mi je rekel, da ne more narediti prav nič in je tako ostalo, sem stvari vzela v svoje roke in poklicala očeta. Ni mi bilo prijetno, ker sem s tem priznala, da se mojemu možu res čisto nič ne da. Žalostna sem bila. Saj veste, kako so starši. Vsak starš ima željo, da pomaga svojemu otroku, tako je tudi moj oče prišel k meni, ko moža ni bilo doma in pogledal, kaj je z odtokom in ali je res potrebno čiščenje odtoka, tako kot sem bila prepričana sama.
Seveda je bilo potrebno čiščenje odtoka in to zadnji čas, če ne bi se vse zamašilo.
Oče je poskrbel za vse. Očistil mi je cevi in tako je voda spet normalno odtekala. Bila sem jezna na svojega moža, da se mu prav nič ne ljubi. Ker sem vedela, da s tem, da mu rečem, da je moj oče rešil čiščenje odtoka, ne bom naredila nič, tega sploh nisem povedala.
Najbolj pa sem bila šokirana, da moj mož za ta odtok, ki naj bi se zamašil, sploh ni več vprašal, ni ga zanimalo čiščenje odtoka, ker takšen je. Tako je ostalo pri tem.
Prepričana sem, da tako na dolgi rok ne bo šlo in pripravljena sem, da se ločim, ker vidim, da moj partner ni zame in ne skrbi tako za družino, kot bi moral. …
Ja, človek ima sanje, samo včasih nanje enostavno pozabimo, ker nas tempo življenja vodi in tako nimamo časa, da bi živeli svoje sanje. Seveda sanje tudi kdaj kaj zahtevajo, in če so povezane z denarjem, potem jih nekateri žal ne morejo uresničiti.
Sama sem imela sanje, večkrat sem rekla, da bi imela hišico v naravi in bi na platno risala naravo. Za te moje sanje je vedel tudi moj mož. Večkrat mi je rekel, da naj še malo počakam, da bova imela hiško in bom lahko risala. Presenečena sem, da si je to tako zapomnil.
A niso bili ravno dobri časi, da so si mladi zgradili hišo, tako tudi nama ni uspelo, ko sva bila mlada. Hiška je bila zgrajena, ko sva imela 50 let.
Človek se vpraša, ali se sanje pozabijo, ker niso več pomembne za ta čas, da je enostavno tisti čas šel in sedaj prihaja novo obdobje. No, pri meni ni bilo tako, vseeno sem imela iste sanje. Kupila sem si platno, postavila stol, se usedla pred platno in začela risati. Tega občutka ne bom nikoli pozabila.
Še danes točno vem, da je moja koža na rokah bila suha, da je pihal rahel veter in bilo je poletje. Okoli mene je vse cvetelo, najbolj mi je v spominu ostal cvetoč rožmarin. Tega sem začela risati prvo. Kako sem prvič namočila čopič v barvo in zarisala prve črte. Še danes mi je ta prva slika največ vredna. Obešena je na steni dnevne sobe, zame ima velik pomen.
Sanjajte in uresničujte svoje sanje, ker s sanjami boste rasli in boste srečnejši.…
Ste se že kdaj vprašali, kako poteka brizganje plastike pri nas? Sama sem si takšno vprašanje velikokrat postavila, sploh takrat, ko sem se znašla v prostoru, kjer je plastika ležala vsepovsod. Gotovo se strinjate, da je plastike dandanes ogromno. Na prste ene roke bi lahko preštela izdelke v svojem gospodinjstvu, ki niso narejeni iz plastike. Če že ne v celoti pa je na njih vsaj določen detajl, ki je iz plastike. Je tudi pri vas tako?
Čeprav nasprotujem proizvodnji plastike ter plastičnih izdelkov, me vseeno zanima, kako poteka brizganje plastike pri nas. Želim se dokopati do informacij, kdo vse se ukvarja s takšno dejavnostjo in ali je brizganje plastike težko, zahtevno delo. Seveda v tem trenutku ne poznam nikogar, ki bi mi znal odgovoriti na zastavljeni vprašanji. Ne preostane mi drugega, kot da se po odgovore odpravim kar na splet. Prepričana sem, da se na spletu najdejo odgovori na vsa zastavljena vprašanja, tudi tista, bolj kompleksna. Drži pa, da si je za iskanje odgovora na vprašanje o tem, kako poteka brizganje plastike potrebno vzeti čas. Konec koncev ne gre za tako preprosto tematiko oziroma področje.
Informacij o tem, kako je z brizganjem plastike pri nas, je na spletu ogromno. Toliko, da sem se po nekaj urnem prebiranju spletnih portalov tako utrudila, da sem v nekem trenutku zaprla računalnik in se odločila, da si privoščim krajši odmor. Strmenje v računalnik je krivo za bolečine v glavi ter pekoč občutek v očeh. Sprašujem se, ali je bilo vredno ogrožati svoje zdravje, za voljo informacij o brizganju plastike. Ne vem, vendar je po toči zvoniti prepozno, vsaj tako pravijo. Odločila sem se, da na zgoraj zastavljena vprašanja odgovorim čez nekaj dni, ko me slaba volja zaradi glavobola malce mine. Mogoče pa bom takrat bolj navdušena nad tematiko, kot je brizganje plastike, kaj mislite?…
V soboto zjutraj smo šli na obisk k stari mami na Gorenjsko. Malo me je zvijalo v trebuhu, saj sem se precej zredila, odkar smo se nazadnje videle. Že tako veliko poslušam o tem, kako je hujšanje zdravo, če se ne pretirava.
Ja, naša mama šteje 86 let in je živela že med drugo svetovno vojno. Takrat ni nihče pomislil na hujšanje, saj je bilo že tako preveč lakote in so bili srečni, če so imeli kaj za v lonec. Še ko sem bila mlajša, se spomnim, kako suha je bila stara mama. V pasu je merila kakih 60 cm. Njeni plašči in krila so mi bila preozka že pri 15ih letih. Že takrat sem imela skozi v glavi hujšanje, ko sem gledala njena oblačila. Ona pa ni nikoli veliko jedla. Njena dieta je bila takšna, da ni smela oziroma ni hotela jesti veliko, sladoleda ali kakšne sladkarije ni pa niti pogledala. Dedku je vsak drug dan spekla odličen jabolčni zavitek, a ga nikoli ni poskusila. Jaz pa sem komaj čakala, da mi je dala oblizniti metlice ko je mešala skutin nadev.
Spomin se, ko smo se pred štirimi leti sprehajali po mestu z mojima otokoma. Šli smo mimo sladoledarja in je otroka je povabila na sladoled. Meni je pa rekla, da na sladoled ne smem niti pomisliti. Naj raje pomislim na hujšanje, ker ni zdravo, koliko sem se zredilo po zadnjem porodu. Že stotič mi je razložila, da hujšanje ni nič slabega. Enostavno je, če imaš male porcije in seveda ne smeš jesti testenin, bele moke in seveda na sladkor ne smeš niti pomisliti.
Če morem pa tako živeti in more hujšanje predstavljati vsako sekundo mojega življenja, potem pa imam raje kakšen kilogram več in uživam kdaj pa kdaj ob kepici sladoleda in koščku dobre čokolade. Stara mama pa še kar je kot piščanček in ne vem, če je v življenju pojedla 5 kepic sladoleda.…
Ker v svoji družini nimamo nikogar, ki bi nosil očala, je slab vid na blizu mene presenetil. V roku enega leta se mi je vid tako poslabšal, da nisem več videla sporočil na telefonu. Seveda je bila potrebna napotnica za okulista, ker tako nisem mogla več normalno delati na računalniku. Ko sem premišljevala, kako se mi je vid tako poslabšal, sem se spomnila na to, da sem v službi začela delati na slabšem računalniku in to bi bil lahko vzrok. Ker je bila potrebna napotnica za okulista, sem poklicala v zdravstveni dom, da se naročim na pregled. Medicinska sestra me je vprašala, zakaj potrebujem pregled in ko sem ji povedala, da potrebujem pregled pri okulistu, ker se je moj vid poslabšal, me je vprašala, če je potrebna samo napotnica in tako me je tisti dan napotnica že čakala na okencu. Nisem potrebovala pregleda pri zdravniku.
Tako sem se naročila naprej pri okulistu, in ker je bila napotnica, sem morala na pregled kar dolgo čakati. Ni me to motilo, če bi hotela pregled prej, pa bi si ga pač plačala. Ko je prišel dan za moj pregled, sem vedela, da bom dobila očala in sem tudi komaj čakala, ker me je to branje od blizu res motilo, ker nisem videla majhnih črk. Še dobro, da je bila napotnica že pri njih, ker drugače bi jo sama pozabila doma. Ne samo to, jaz velikokrat založim stvari in tako ni dvakrat za reči, da tudi tokrat ne bi založila napotnice, ker sem res površna glede tega.
Sedaj že čakam na očala, izbrala sem si čisto enostavna, ker jih ne bom nosila v javnosti, samo doma in v službi, kjer pa sem v pisarni sama. Še dobro, da je možna napotnica in teh storitev ni treba plačevati. Da le nekje nekaj denarja prihranimo.…
Letos smo skupaj z ekipo popolno zaprtje države izkoristili za kreiranje ter načrtovanje novih projektov. Kljub situaciji smo čas zelo produktivno izkoristili. Uspelo nam je oblikovati številne projekte, le mednarodni prevoz blaga nam je na začetku povzročil kar nekaj sivih las. Nihče od nas si namreč ni mislil, da je mednarodni prevoz blaga dandanes tako težaven.
V času prve karantene sem na tržišču predstavila prvo, lastno kolekcijo športnih jopic. Moja skrita, dolgoletna želja je bila, da ustvarim svojo linijo oblačil tako za moške kot tudi za ženske. Na projekt sem se skupaj s sodelavci, ki so mi pomagali pri šivanju ter oblikovanju modelov, pripravljali že dobro leto prej, a vedno smo našli prostor za kakšno novo izboljšavo. Glede na to, da smo bili primorani ostati doma, so jopice iz visoko kakovostnih materialov, kot nalašč za poležavanje na kavču ter udobno sprehajanje v naravi. Nikoli si nisem predstavljala, da bodo moje jopice tako popularne. V nekaj dnevih smo namreč razprodali celotno kolekcijo ženskih oblačil. No, tudi moških jopic je ostalo le še za vzorec. Skupaj z ekipo smo po takšnem pozitivnem odzivu prišli na idejo, da začnemo iskati ponudnika, kjer nudijo mednarodni prevoz blaga in celovito logistično ponudbo. Svetu smo želeli predstaviti izdelke, saj je njihova kakovost vrhunska.
Pri iskanju ustreznega ponudnika za mednarodni prevoz blaga smo naleteli na številne težave, ki se jih ne želim spominjati. Preden smo našli ustreznega ponudnika mednarodnih prevozov, smo dvakrat zaradi malomarnosti voznikov ostali brez treh kartonov jopic. Verjetno vam je jasno, kolikšna je bila izguba. Kako že pravijo? Človek se največ nauči na napakah.
Če se boste s prodajo svojega blaga podali v svet, vam svetujem naslednje. Za mednarodni prevoz svojega blaga izberete ponudnika, ki ima urejeno vso potrebno dokumentacijo, še preden se poda na pot. Pomembno je, da tisti, ki izvaja mednarodni prevoz blaga, pred prevozom dobi ustrezne dovolilnice in potrdila, ki mu omogočajo prosto pot po celem svetu.…
Še pred poletjem smo se skupaj s prijatelji odločili, da je letošnje leto čas, da svoje navtično znanje še nadgradimo. Odločili smo se, da opravimo vhf izpit, ki je obvezen, če želimo sami upravljati motorne čolne ali jadrnice. Mednarodno priznan vhf izpit je pomemben za razumevanje in uporabo radijske postaje, v primeru kakršne koli nesreče ali težave, ki nas doleti pri plovbi.
Na spletu opravljanje vhf izpita ponujajo številni ponudniki. Pri iskanju ustreznega ponudnika nam je bilo pomembno da:
Hitro smo se odločili in izbrali, upam, da pravega. Že na uvodni uri nas seznanijo z učnim načrtom, ki je razdeljen na teoretični in praktični del. Poudarijo, da je za opravljen vhf izpit potrebno znanje iz obeh sklopov izobraževanja. Šele, ko dobro osvojiš teorijo o ravnanju z vhf radijsko postajo, lahko svoje pridobljeno znanje, praktično uporabiš. Opravljena sklopa sta šele pogoj za pristop k izpitu.
Predavanja potekajo na sedežu podjetja, v Ljubljani. Všeč nam je bilo tudi to, da ponujajo možnost izobraževanja na daljavo. V primeru, da izobraževanja na daljavo ne bi omogočali, se za ponudnika ne bi odločili. Prijatelja, ki sta se prav tako odločila, da opravita vhf izpit, živita v Mariboru, kar pomeni, da bi se morala trikrat tedensko voziti na predavanja v Ljubljano. Seveda bi jima bila vožnja odveč in bi rajši iskala ponudnika, ki bi jima bil bližje.
Z izobraževanjem od doma sicer nihče od nas še nima izkušenj, a podjetje, kjer bomo opravljali izpit, zagotavlja, da bodo predavanja preko spletne učilnice prav tako kakovostna in enako dobro izvedena kot predavanja v živo. Njihovim obljubam zaupamo in se že veselimo začetka predavanj. Seveda pa tudi komaj čakamo, da bo vhf izpit za nami in bomo v vročih poletnih dneh jadrali po Dalmaciji.…
So se tudi vam na računalniku ali telefonu nabrale neurejene slike, foto knjiga je lahko res lepa rešitev, da bodo slike na hitro urejene samo z klikanjem. Sama sem imela na računalniku ogromno neurejenih slik, na kar sem videla reklamo, da obstaja foto knjiga in bila sem presrečna, ker sem vedela, da si bom na ta način končno enkrat uredila slike.
Imela sem še samo en dvom in to je bil ta, da ne bi bila foto knjiga predraga, ker bom sigurno potrebovala več takšnih knjig. Ko sem si pogledala cene, so bile čisto ok, seveda nisem imela niti želje po velikih slikah, kar je bilo glede cene super. Tako sem en dan posvetila samo slikam. Čeprav sem mislila, da mi bo šlo hitreje, nisem bila prav nič živčna, ker sem vedela, da bom uredila čisto vse slike in prišla na čisto, foto knjiga je moja najboljša rešitev do sedaj. Lahko bi z lahkoto rekla, da moje slike niso bile urejene skoraj 5 let, potem veste, koliko materiala se je v teh letih nabralo, vsak izlet, dopust, praznovanja, pa še bi lahko naštevali.
Kako sem bila na koncu vesela, ko sem čisto vse dokončala, komaj sem čakala, da foto knjiga pride v moj nabiralnik, aja, foto knjige, ker jih je bilo več. Tako bom sedaj naprej bolj pazljiva, skušala bom biti dosledna glede slik, ko se bodo nabrale, da bi lahko nastala ena foto knjiga, jih bom poslala.
Poglejte si tudi vi, mogoče pride prav vam, mogoče bi to lahko bilo prekrasno darilo prijateljici, kateremu družinskemu članu, vsekakor je foto knjiga danes še kako popularna in marsikoga je rešila, da ima sedaj urejene slike, jaz pa sem definitivno med prvimi, sedaj prihaja na moj dom 8 foto knjiga, ki je nastala z slikami letošnjega dopusta.…