imunoterapija je nov način zdravljenja bolnikov z raka. Tako kot je to značilno za vse druge metode zdravljenja bolezni, pa ima tudi ta lahko nezaželene učinke, za katere pa je vsekakor dobro vedeti oziroma jih poznati.

Na imunski sistem imunoterapija deluje tako, da ga aktivira ter zagotovi nadzorovano uničevanje rakavih celic. Kljub pozitivnim učinkom pa seveda prav tako lahko prihaja do čezmernega delovanja imunskega sistema na zdrava tkiva. Posledično pa lahko prihaja do pojava prej omenjenih nezaželenih učinkov.

 

Nezaželeni učinki, ki jih lahko povzroča imunoterapija, lahko vplivajo na kateri koli organ

Zdravljenje raka s pomočjo imunoterapije lahko torej prinaša nezaželene učinke. Ti lahko prizadenejo kateri koli organ v našem telesu, prav tako tudi katero koli tkivo. Najpogosteje pa prizadene kožo, pljuča, črevo, jetra, endokrine organe, na primer ščitnico, nadledvično žlezo, hipofizo.

Večina nezaželenih učinkov, ki jih lahko prinaša imunoterapija, je sicer blagih oziroma do zmerno blagih. Seveda pa jih je potrebno odkriti dovolj zgodaj in zdraviti na pravilni način. Nezaželeni učinki se med zdravljenjem lahko pojavijo kadar koli. Lahko je to le nekaj dni po prvi infuziji zdravila. Včasih pa se pojavijo šele čez nekaj mesecev ali pa celo čez nekaj let, ko je v resnici imunoterapija že končana. Ravno zato je še toliko pomembneje, da so bolniki seznanjeni tudi s tem.

 

Na katere spremembe morajo biti bolniki še posebej pozorni

Naj izpostavimo le nekaj najpogostejših nezaželenih učinkov, ki jih med zdravljenjem lahko prinaša imunoterapija. Med splošne na primer sodijo utrujenost. Lahko pa se pojavijo spremembe na koži ali pa na sluznici. Znane so tudi težave z dihanjem ali pa s prebavili.

Težave z dihanjem vključujejo novonastali kašelj ali poslabšanje kašlja, težko dihanje, prav tako so možne bolečine v prsnem košu. Težave s prebavili pa lahko vključujejo drisko oziroma precej pogostejše odvajanje blata. Možna je tudi krvavitev oziroma kri v blatu ter močne bolečine v trebuhu.