Dobra zaščitna obutev ne ščiti le pred poškodbami, ampak tudi pred dolgoročnimi obremenitvami
Dolgo sem mislila, da so dobri čevlji predvsem stvar udobja. Da je dovolj, če niso pretrdi in če me po dolgem dnevu ne bolijo stopala. Pri delu sem se zanašala na občutek in izkušnje, ne pa na opremo. A po nekaj zaporednih dneh, ko sem domov prihajala z utrujenimi nogami, bolečinami v kolenih in občutkom, da me telo dohiteva, sem začela razmišljati drugače. Takrat sem prvič resno razmislila o tem, kaj pomeni zaščitna obutev.
Prelomni trenutek je bil precej preprost. Na enem od delovišč sem stopila na neravno površino in mi je noga neprijetno zdrsnila. Ni se zgodilo nič hujšega, a dovolj, da sem se vprašala, kaj bi bilo, če bi se. Ko sem kasneje izbrala pravo zaščitna obutev, sem hitro opazila razliko. Ne samo v varnosti, ampak v celotnem občutku med delom.
Čevlji so bili stabilni, stopalo je bilo dobro podprto, podplat pa je ublažil udarce, ki jih prej sploh nisem zaznavala, a so očitno puščali posledice. Prvič sem imela občutek, da me obutev ne omejuje, ampak mi pomaga. Zaščitna obutev se ni več zdela okorna ali neudobna, ampak premišljeno zasnovana za dolge ure gibanja.
Najbolj me je presenetilo to, kako hitro sem se navadila. Po nekaj dneh nisem več razmišljala o čevljih, kar je zame vedno znak, da nekaj dobro deluje. Manj bolečin v stopalih, manj napetosti v hrbtu, več stabilnosti pri gibanju. Takrat sem razumela, da zaščitna obutev ni namenjena samo izrednim razmeram, ampak vsakodnevni zaščiti. Pri izbiri sem pazila na protizdrsni podplat (SRC), zaščitno kapico, antistatične materiale in absorpcijo energije v peti – lastnosti, ki zmanjšajo tveganje zdrsov in dolgotrajne obremenitve sklepov.
Danes si dela brez nje ne predstavljam več. Ne zato, ker bi bila pretirano previdna, ampak ker sem se naučila poslušati svoje telo. Ko imaš opremo, ki ti stoji ob strani, lahko delaš bolj sproščeno in z več fokusa.
Če bi morala izkušnjo strniti v eno misel, bi rekla takole: stopala nosijo celotno težo dneva. Zaščitna obutev je način, kako jim vrneš vsaj del skrbi, ki jo vsak dan prevzamejo nase. In ko enkrat to izkusiš, veš, da to ni luksuz, ampak osnova.…