Sneg in sankanje na domačem travniku

Ponoči je zapadlo kar nekaj snega. Ko sem se zjutraj prebudil in videl, koliko snega imamo, nisem hotel v šolo. No, vsi vemo, da sem moral iti. Tako sem šel v šolo slabe volje, ker sem se bal, da se bo sneg stopil, še preden bom prišel domov. V šoli smo se pogovarjali samo o snegu. Vsi smo si želeli čimprej domov. Komaj smo čakali konec pouka. 

Tako sem se dogovoril z mojo sošolko, da se popoldan dobiva pri meni doma. Ko sem prišel domov, nisem uspel niti jesti. Tako zelo sem si želel na sneg. Povedal sem staršem, da čakam sošolko in da se bova skupaj sankala na našem domačem travniku. To je bil zame najlepši zimski dan tega leta. Ker je zapadlo kar nekaj snega, sva se lahko s sošolko res lepo nasankala. Uživala sva v snegu. Naredila sva si eno lepo progo, po kateri sva se potem spuščala. Šlo nama je vedno hitreje, ker je proga bila vedno bolj ledena. Nasmejala sva se res veliko, kajti neprestano je kdo padel in bil cel od snega. 

Ker je bilo zelo mrzlo, sva potem šla v mojo hišo, kjer nama je moja mami skuhala čaj. Tako sva spila topel čaj in se šla naprej sankat. Ta dan sem izkoristil do konca, ker sem se bal, da naslednji dan ne bo več snega. Mama mi je sicer govorila, da bo sneg ostal, ker so temperature bile nizke in se sneg ne bo stopil. 

Res je bilo tako, sneg je ostal in midva sva se lahko sankala še tri dni. Potem pa so prišle višje temperature in je sneg stopilo. 

…