Kako mi je savna pomagala najti ravnovesje

Nikoli nisem razumela ljudi, ki so govorili, da jih savna sprošča. Zdelo se mi je, da ne more biti prijetno sedeti v sobi, kjer te obliva vroč zrak in se potiš brez pravega razloga. Potem pa sem v enem najbolj stresnih obdobij v življenju dobila darilni bon za wellness in se odločila, da dam priložnost tudi temu razvpitnemu ritualu.

Že ko sem vstopila v prostor, me je presenetil občutek tišine. Savna je bila majhna, obložena z lesom, in dišala je po evkaliptusu. Ko sem se usedla, sem najprej samo opazovala, kako se para dviga z vročih kamnov. Minuto kasneje sem začutila, kako se mi mišice počasi sproščajo. Kot bi telo končno dobilo dovoljenje, da odloži težo dneva.

Po desetih minutah sem bila prepričana, da sem v savni že pol ure – vročina me je popolnoma obdala, srce mi je razbijalo, a hkrati sem se počutila živo. Ko sem stopila ven in se stuširala s hladno vodo, sem imela občutek, da sem znova zaživela. In tisti trenutek sem razumela, zakaj ljudje prisegajo na ta ritual. Savna ni le fizična izkušnja. Je prostor, kjer se telo in um na novo povežeta.

Od takrat je savna postala moj tedenski obred. Ugotovila sem, da mi pomaga ne le pri sprostitvi, ampak tudi pri spanju in koncentraciji. Po njej imam občutek, kot bi se resetirala. Včasih sem skeptično gledala na ljudi, ki so govorili o razstrupljanju telesa, zdaj pa vem, da nekaj v tem res je. Po vsaki seansi čutim lahkotnost, ki traja več dni. Več o ponudbi savn najdete na sanotechnik.si.

Z leti sem preizkusila različne tipe – finska savna mi je najljubša, ker ima tisti značilni lesni vonj in suho toploto. Parna savna pa je idealna pozimi, ko imam zamašen nos in potrebujem dober vdih svežega zraka.

Danes si težko predstavljam teden brez nje. Savna me spomni, da si moram vzeti čas zase, se ustaviti in preprosto biti. V vročini, ki me obdaja, se vedno znova naučim ene najpomembnejših stvari – kako slišati sebe.…