Zame je prišlo naporno leto, ko se nisem počutil dobro. Vedno sem se ukvarjal s športom, če nisem tekel, sem kolesaril, telovadil doma, ali pa se pridružil igranju košarke. Potem pa se je moje počutje poslabšalo, pestile so me mnoge zdravstvene težave in tako sem komaj preživljal vsak dan posebej. 

Lahko rečem, da je preteklo več kot leto dni, ko nisem bil popolnoma nič fizično aktiven. Raje sem videl, da sem vse počel po liniji najmanjšega odpora, pa še sem potreboval dnevni popoldanski počitek. Na morju, ko sem opazoval ljudi, koliko imajo energije, sem se prvič zavedal, da jaz ne morem več živeti tako. 

Tako sem se na morju začel sprehajati, med sprehodom sem tekel le toliko, da se nisem utrudil. To je bilo zame zelo naporno, moje telo je bilo čisto nepripravljeno. Zdelo se mi je, da se bom ustavil in ulegel na tla, ter zaspal, tako zelo sem bil brez moči. Kakor da ne bi imel mišic. Tako sem s težavo šel vsak dan na sprehod, da se je moje telo začelo prebujati, ker sem vedel, da če ne bom začel zdaj, to ne bo dobro zame.

Vse to sem počel z jezo, ker sem bil jezen, kako malo zmorem. Kasneje sem hodil na takšne sprehode, da sem šel mimo telovadnih naprav in še tam naredil kaj zase. Pa če je to bilo samo 10 počepov. Nikoli nisem pretiraval, ker sem vedel, da ne bom zmogel. Počasi sem ponovno pridobival moč in moj imunski sistem se je dvigoval. Danes sem športno aktiven vsak dan in moje težave so pozabljenje. Ni pa bilo lahko.