Kaj pravi stara mama na hujšanje

V soboto zjutraj smo šli na obisk k stari mami na Gorenjsko. Malo me je zvijalo v trebuhu, saj sem se precej zredila, odkar smo se nazadnje videle. Že tako veliko poslušam o tem, kako je hujšanje zdravo, če se ne pretirava.

Ja, naša mama šteje 86 let in je živela že med drugo svetovno vojno. Takrat ni nihče pomislil na hujšanje, saj je bilo že tako preveč lakote in so bili srečni, če so imeli kaj za v lonec. Še ko sem bila mlajša, se spomnim, kako suha je bila stara mama. V pasu je merila kakih 60 cm. Njeni plašči in krila so mi bila preozka že pri 15ih letih. Že takrat sem imela skozi v glavi hujšanje, ko sem gledala njena oblačila. Ona pa ni nikoli veliko jedla. Njena dieta je bila takšna, da ni smela oziroma ni hotela jesti veliko, sladoleda ali kakšne sladkarije ni pa niti pogledala. Dedku je vsak drug dan spekla odličen jabolčni zavitek, a ga nikoli ni poskusila. Jaz pa sem komaj čakala, da mi je dala oblizniti metlice ko je mešala skutin nadev.

Spomin se, ko smo se pred štirimi leti sprehajali po mestu z mojima otokoma. Šli smo mimo sladoledarja in je otroka je povabila na sladoled. Meni je pa rekla, da na sladoled ne smem niti pomisliti. Naj raje pomislim na hujšanje, ker ni zdravo, koliko sem se zredilo po zadnjem porodu. Že stotič mi je razložila, da hujšanje ni nič slabega. Enostavno je, če imaš male porcije in seveda ne smeš jesti testenin, bele moke in seveda na sladkor ne smeš niti pomisliti.

Če morem pa tako živeti in more hujšanje predstavljati vsako sekundo mojega življenja, potem pa imam raje kakšen kilogram več in uživam kdaj pa kdaj ob kepici sladoleda in koščku dobre čokolade. Stara mama pa še kar je kot piščanček in ne vem, če je v življenju pojedla 5 kepic sladoleda.…

Napotnica za okulista, ker na blizu ne vidim dobro

Ker v svoji družini nimamo nikogar, ki bi nosil očala, je slab vid na blizu mene presenetil. V roku enega leta se mi je vid tako poslabšal, da nisem več videla sporočil na telefonu. Seveda je bila potrebna napotnica za okulista, ker tako nisem mogla več normalno delati na računalniku. Ko sem premišljevala, kako se mi je vid tako poslabšal, sem se spomnila na to, da sem v službi začela delati na slabšem računalniku in to bi bil lahko vzrok. Ker je bila potrebna napotnica za okulista, sem poklicala v zdravstveni dom, da se naročim na pregled. Medicinska sestra me je vprašala, zakaj potrebujem pregled in ko sem ji povedala, da potrebujem pregled pri okulistu, ker se je moj vid poslabšal, me je vprašala, če je potrebna samo napotnica in tako me je tisti dan napotnica že čakala na okencu. Nisem potrebovala pregleda pri zdravniku.

Tako sem se naročila naprej pri okulistu, in ker je bila napotnica, sem morala na pregled kar dolgo čakati. Ni me to motilo, če bi hotela pregled prej, pa bi si ga pač plačala. Ko je prišel dan za moj pregled, sem vedela, da bom dobila očala in sem tudi komaj čakala, ker me je to branje od blizu res motilo, ker nisem videla majhnih črk. Še dobro, da je bila napotnica že pri njih, ker drugače bi jo sama pozabila doma. Ne samo to, jaz velikokrat založim stvari in tako ni dvakrat za reči, da tudi tokrat ne bi založila napotnice, ker sem res površna glede tega.

Sedaj že čakam na očala, izbrala sem si čisto enostavna, ker jih ne bom nosila v javnosti, samo doma in v službi, kjer pa sem v pisarni sama. Še dobro, da je možna napotnica in teh storitev ni treba plačevati. Da le nekje nekaj denarja prihranimo.…

Mednarodni prevoz blaga in z njim povezane težave

Letos smo skupaj z ekipo popolno zaprtje države izkoristili za kreiranje ter načrtovanje novih projektov. Kljub situaciji smo čas zelo produktivno izkoristili. Uspelo nam je oblikovati številne projekte, le mednarodni prevoz blaga nam je na začetku povzročil kar nekaj sivih las. Nihče od nas si namreč ni mislil, da je mednarodni prevoz blaga dandanes tako težaven.

V času prve karantene sem na tržišču predstavila prvo, lastno kolekcijo športnih jopic. Moja skrita, dolgoletna želja je bila, da ustvarim svojo linijo oblačil tako za moške kot tudi za ženske. Na projekt sem se skupaj s sodelavci, ki so mi pomagali pri šivanju ter oblikovanju modelov, pripravljali že dobro leto prej, a vedno smo našli prostor za kakšno novo izboljšavo. Glede na to, da smo bili primorani ostati doma, so jopice iz visoko kakovostnih materialov, kot nalašč za poležavanje na kavču ter udobno sprehajanje v naravi. Nikoli si nisem predstavljala, da bodo moje jopice tako popularne. V nekaj dnevih smo namreč razprodali celotno kolekcijo ženskih oblačil. No, tudi moških jopic je ostalo le še za vzorec. Skupaj z ekipo smo po takšnem pozitivnem odzivu prišli na idejo, da začnemo iskati ponudnika, kjer nudijo mednarodni prevoz blaga in celovito logistično ponudbo. Svetu smo želeli predstaviti izdelke, saj je njihova kakovost vrhunska.

Pri iskanju ustreznega ponudnika za mednarodni prevoz blaga smo naleteli na številne težave, ki se jih ne želim spominjati. Preden smo našli ustreznega ponudnika mednarodnih prevozov, smo dvakrat zaradi malomarnosti voznikov ostali brez treh kartonov jopic. Verjetno vam je jasno, kolikšna je bila izguba. Kako že pravijo? Človek se največ nauči na napakah.

Če se boste s prodajo svojega blaga podali v svet, vam svetujem naslednje. Za mednarodni prevoz svojega blaga izberete ponudnika, ki ima urejeno vso potrebno dokumentacijo, še preden se poda na pot. Pomembno je, da tisti, ki izvaja mednarodni prevoz blaga, pred prevozom dobi ustrezne dovolilnice in potrdila, ki mu omogočajo prosto pot po celem svetu.

Opravljen vhf izpit v rokah še pred začetkom poletja!

Še pred poletjem smo se skupaj s prijatelji odločili, da je letošnje leto čas, da svoje navtično znanje še nadgradimo. Odločili smo se, da opravimo vhf izpit, ki je obvezen, če želimo sami upravljati motorne čolne ali jadrnice. Mednarodno priznan vhf izpit je pomemben za razumevanje in uporabo radijske postaje, v primeru kakršne koli nesreče ali težave, ki nas doleti pri plovbi.   

Na spletu opravljanje vhf izpita ponujajo številni ponudniki. Pri iskanju ustreznega ponudnika nam je bilo pomembno da:

  • Podjetje izvaja kakovostna izobraževanja
  • Podjetje ponuja izobraževanja na daljavo
  • Izobraževanje pokriva sklop teoretičnega in praktičnega dela
  • Je opravljanje vhf izpita tudi cenovno dostopno

Hitro smo se odločili in izbrali, upam, da pravega. Že na uvodni uri nas seznanijo z učnim načrtom, ki je razdeljen na teoretični in praktični del. Poudarijo, da je za opravljen vhf izpit potrebno znanje iz obeh sklopov izobraževanja. Šele, ko dobro osvojiš teorijo o ravnanju z vhf radijsko postajo, lahko svoje pridobljeno znanje, praktično uporabiš. Opravljena sklopa sta šele pogoj za pristop k izpitu.

Predavanja potekajo na sedežu podjetja, v Ljubljani. Všeč nam je bilo tudi to, da ponujajo možnost izobraževanja na daljavo. V primeru, da izobraževanja na daljavo ne bi omogočali, se za ponudnika ne bi odločili. Prijatelja, ki sta se prav tako odločila, da opravita vhf izpit, živita v Mariboru, kar pomeni, da bi se morala trikrat tedensko voziti na predavanja v Ljubljano. Seveda bi jima bila vožnja odveč in bi rajši iskala ponudnika, ki bi jima bil bližje. 

Z izobraževanjem od doma sicer nihče od nas še nima izkušenj, a podjetje, kjer bomo opravljali izpit, zagotavlja, da bodo predavanja preko spletne učilnice prav tako kakovostna in enako dobro izvedena kot predavanja v živo. Njihovim obljubam zaupamo in se že veselimo začetka predavanj. Seveda pa tudi komaj čakamo, da bo vhf izpit za nami in bomo v vročih poletnih dneh jadrali po Dalmaciji.

Foto knjiga je lahko rešitev za vaše neurejene slike

So se tudi vam na računalniku ali telefonu nabrale neurejene slike, foto knjiga je lahko res lepa rešitev, da bodo slike na hitro urejene samo z klikanjem. Sama sem imela na računalniku ogromno neurejenih slik, na kar sem videla reklamo, da obstaja foto knjiga in bila sem presrečna, ker sem vedela, da si bom na ta način končno enkrat uredila slike.

Imela sem še samo en dvom in to je bil ta, da ne bi bila foto knjiga predraga, ker bom sigurno potrebovala več takšnih knjig. Ko sem si pogledala cene, so bile čisto ok, seveda nisem imela niti želje po velikih slikah, kar je bilo glede cene super. Tako sem en dan posvetila samo slikam. Čeprav sem mislila, da mi bo šlo hitreje, nisem bila prav nič živčna, ker sem vedela, da bom uredila čisto vse slike in prišla na čisto, foto knjiga je moja najboljša rešitev do sedaj. Lahko bi z lahkoto rekla, da moje slike niso bile urejene skoraj 5 let, potem veste, koliko materiala se je v teh letih nabralo, vsak izlet, dopust, praznovanja, pa še bi lahko naštevali. 

Kako sem bila na koncu vesela, ko sem čisto vse dokončala, komaj sem čakala, da foto knjiga pride v moj nabiralnik, aja, foto knjige, ker jih je bilo več. Tako bom sedaj naprej bolj pazljiva, skušala bom biti dosledna glede slik, ko se bodo nabrale, da bi lahko nastala ena foto knjiga, jih bom poslala. 

Poglejte si tudi vi, mogoče pride prav vam, mogoče bi to lahko bilo prekrasno darilo prijateljici, kateremu družinskemu članu, vsekakor je foto knjiga danes še kako popularna in marsikoga je rešila, da ima sedaj urejene slike, jaz pa sem definitivno med prvimi, sedaj prihaja na moj dom 8 foto knjiga, ki je nastala z slikami letošnjega dopusta.

Priprave športnikov in moja prva jutranja kava

Vem da se sliši čudno, a tako je bilo. Morala sem službeno na Pokljuko in doma nisem imela časa za kavo, ker sem se prepozno prebudila. Tako sem prvo kavo spila na Pokljuki in tam videla priprave športnikov, ki jih sicer nebi, če bi prišla samo delat. Pripeljala sem se na Pokljuko in že po poti srečevala športnike, ki so trenirali, prevzel me je ta športni duh, prav čutila sem, kako se imajo dobro.

Ko sem parkirala in bi mogla iti takoj delat, sem vesela, da bom veliko boljše volje, če grem prvo spit na teraso jutranjo kavo. Šla sem na teraso sedet in spodaj so bile priprave športnikov, ki so mi v tistem trenutku bile res fajn. Naročila sem kavico in uživala, kako potekajo priprave športnikov, nikoli še tega nisem videla v živo in prav lepo mi je bilo, saj je bil dan prekrasen, sedela sem na soncu in občudovala te mlade fante in dekleta, kako pridno trenirajo in strmijo proti svojim uspehom. 

Malo sem se čudno počutila, ker sem vedela, da bi tudi jaz lahko več naredila za svoje telo, zadnje obdobje pa nisem naredila čisto nič. Tako sem sedela in gledala priprave športnikov, kar naenkrat se mi ni nikakor mudilo. Potem pa je prišel mimo gospod, z katerim sem bila dogovorjena za sestanek, me opazil in se mi pridružil na kavi, tako je bilo še vse lepše. Jaz sem gledala priprave športnikov, ta športni prisoten duh, pa je pomagal, da sva speljala dober sestanek. Ni mi bilo kasneje potrebno iti v pisarno, vse sva se zmenila na kavi.

Njemu ni bilo to nič čudnega, on je tukaj vsak dan, je pa res, da je večina časa v pisarni in prav tako je njemu bilo lepo videti priprave športnikov, kajti v pisarni ne vidi nič , čeprav je v sovjem poklicu še kako povezan z športniki samimi. 

 …

Slabe delovne rokavice vam povzročajo težave pri delu

Če potrebujete delovne rokavice, potem nikar ne glejte na to, da kupite najcenejše, ker vam bo kasneje žal, ker se vam bodo strgale ali pa enostavno ne boste mogli delati v njih. Res je, da so dobre in kvalitete delovne rokavice, lahko predrage za nekoga in da si zato kupi najcenejše, a vseeno se moramo zavedati, da mu te ne dobo dolgo zdržale in tako bo spet primoran kupiti nove. Tako si raje privoščite že v prvem nakupu, dobre delovne rokavice in s tem poskrbite za svoje roke, da boste lahko nemoteno delali, ker vas rokavice ne bodo ovirale, saj se bodo lepo prilagajale vašim rokam.

Moj mož dela na cesti in na začetku sploh nisem opazila, da ne nosi rokavic. Ko pa sem videla, da je koža na njegovih rokah suha in da se večkrat  poškoduje, mi je bilo jasno, da rokavic ne nosi. Zakaj jih ne nosi, pa je bila druga stvar. Vprašala sem ga, zakaj ne nosi rokavic, pa je rekel, da enostavno z rokavica ne zna delati, da ga motijo. Tako sem šla v trgovino z zaščitno opremo in vprašala, če imajo tanke, dobre kvalitete delovne rokavice za moške. Gospod, ki je prodajala zaščitno opremo, mi je prinesel ene res dobre. Že takoj se je videlo. Da sem se prepričala sem si jih nataknila sama in res so bile tudi udobne delovne rokavice, tako sem jih kupila v upanju, da bo te le nosil.

Vedela sem, da se bo mož pritoževal, da sem šla kupit delovne rokavice, a sem se odločila, da ga prepričam, da jih bo nosil. Tako sem ga prosila, da jih saj proba, saj prihaja zima in če ne drugo, ga ne bo zeblo v roke. Uspelo mi je, zjutraj si je delovne rokavice za v avto oblekel in ker so bile tako prijetne jih je nosil tudi na delu. 

Žlebovi na vrtni hiški

Pri hiši je vedno premalo prostora, še posebej, če imate zunaj kaj zemljišča, ker se nabere orodje in potem ga nimate kam dati. Odločitev za vrtno hiško pride po navadi kar hitro, tudi pri nas je prišla, ko pa smo seštevali stroške, so nas žlebovi presenetili, ker so prišli precej drago. 

Pravzaprav je bilo tako, da smo vse preštudirali in pripeljali ves material, da pa so potrebni žlebovi pa še pomislili nismo. Ko pa smo začeli delati streho, sem jaz prvič pomislil, da so žlebovi potrebni, ker kako bo drugače odtekala voda. Tako sem potem naštudiral tudi to, da sem postavil zraven vrtne hiške tudi zbiralnik vode,  da bodo žlebovi saj koristni, ker so tako dragi.

Potem sem bil boljše volje, ko sem to pogruntal, vrtno hiško sem naredil skoraj sam in kje se je spet zataknilo, seveda morajo biti žlebovi natančno narejeni in tako jih nisem upal sam zmontirat, da ne bi naredil več škod, kot koristi, to pa je za samo spet prineslo stroške dela. Danes, ko pogledam nazaj, sem zadovoljen, da sme vse  tako lepo uredil, danes izgleda vrtna hiška čisto drugače, ker so na njej žlebovi, kot pa če jih ne bi bilo. 

Vendar vseeno žlebovi so proti strehi res dragi in vrtne hiške jih nekatere imajo in nekatere ne. Je pa res, da je najbolj praktična tista hiška, na kateri so žlebovi in zraven zbiralnik vode, tako kot sem naredil jaz. Tako imaš vodo potrebno poleti, ko je sušno obdobje za vrt, ki jo nujno potrebuješ. 

Če pa bi delal še eno vrtno hiško, bi ta bila še lepša, vse napake, ki sem jih naredil pri prvi, bi pri drugi popravil. Je, pa res da je izgled vrtne hiške čisto drugačen, če so na vrtnih hiškah žlebovi, to je tista pika na i, ki polepša celotno vrtno hiško. 

Slovenci smo lahko srečni, ker je naša pitna voda tako dobra

Ne predstavljam si, da bi sedaj živela sedaj nekje drugje, veliko sem že prepotovala, a me vedno navduši naša prekrasna Slovenija, naša pitna voda, naši gozdovi, morje in gore.

Tako rada imam naše kraje, res so lepi, vredni ogleda in letos sem se odločila, da bom prehodila celotno slovenijo, da jo bom res poznala, kajti za marsikateri kraj še slišala nisem. To je bil planiran letošnji dopust. Nisem imela druge želje, le to. Ko je prišel dopust sem prvo obiskala gorenjsko in bila navdušena nad njihovo pitno vodo. Saj je naša tudi v redu, ampak ta pitna voda je bila čisto drugega okusa. Ko sem vprašala domačine, od nje imajo to vodo, so rekli da je njihova voda, da tukaj na gorenjskem je to navada in jih ima veliko tako. Kaj pitna voda dobesedno iz hribov? 

Kako noro, tudi jaz bi imela takšno vodo, dobila sem kar željo ,da bi živela tukaj na gorenjskem, ker me je pitna voda čisto navdušila, nikakor tega nisem mogla pozabiti, da imajo svojo lastno vodo. Kje jaz živim, da nisem tega vedela. Potem sem takoj pomislila, na to, da ni čudno ,da so Gorenci tako dobrega zdravja, prekrasne pohodne poti, hribi in lasna pitna voda. Kaj bi si še želel več, za svoje zdravje.

Pri nas je dobra pitna voda, samo ni primerjave z to vodo, ki sem jo pila na Gorenjskem, kako je bila dobra, naš je preveč klorirana, to razliko sem takoj okusila. Če oni pijejo vsak dan to vodo, ni čudno, da so tako zdravi, kar malo sem jim bila nevoščljiva glede tega, najraje bi spakirala in živela tukaj. To so bili prvi moji kraji, katere sem obiskala, pa misim, da boljša pitna voda ne bo nikjer več ,da sem tukaj odnesla prav ta spomin, kako imajo dobro vodo. Po tem se bom spominjala gorenjske.

Dnevi brez bolečin v križu in dober pisarniški stol

Nova služba, novi izzivi, ki so me presenetili, saj ni minil dan, ko me ne bi bolel križ in vedela sem, da je kriv slab pisarniški stol, da pa bi zahtevala novega, pa še ni bil čas, ker sem bila v novi službi le kratek čas in so tudi druge sodelavke sedele na prav takšnih stolih in to že vrsto let.

Prej, ko sem bila zaposlena drugje, se s tem nisem obremenjevala, ker je bilo moje delo stoječe in nisem poznala bolečin v križu. Ja, so mi prijateljice tožile, ker so v službi večina časa sedele, da jih boli križ, ker je kriv pisarniški stol, ki je star in izrabljen, vendar mene to ni zanimalo, enostavno se nisem znala postaviti v njihovo kožo, ker to nisem nikoli doživela, da bi morala toliko časa sedeti.

Pa je prišel čas novih izzivov, nova služba mi je prinesla ravno to, počasi iz dneva v dan me je križ začel boleti, sprva nisem jemala resno in sem pač mislila, da se telo privaja in da bo to trajalo nekaj dni in potem bo v redu. Vendar je star pisarniški stol, ki je bil slabe kvalitete, naredil hudiča. Bolečina v križu se je samo večala, tako sem začela med delovnim časom jemati pavze, da sem se raztegovala, šla sem bolj pogosto na stranišče, da sem se malo sprehodila in skušala narediti vse, da bi bolečina popustila. 

Vedela sem, da potrebujem novi pisarniški stol, za katerega seveda nisem upala prositi, ker mi je bilo nerodno, izpadlo bi, kot da sem razvajena, saj so vsi drugi sedeli na takšnih stolih. Ker bolečine niso nehale, sme morala nekaj storiti, ali odpreti bolniško ali pa prositi šefa, če mi lahko kupi nov pisarniški stol, če pa ne, če si ga lahko kupim sama. Šef je rekel, da ne bi bilo lepo do drugih, da kupi pisarniški stol samo njej, tako so tisto leto vsi dobili nove stole po moji zaslugi. Vse se da, če se hoče, bolečin ni več, ker imam dober pisarniški stol, ki mi to omogoča.  …