Step 1 - Theme Options
To begin customizing your site go to Appearance -> Customizer and select Theme Options. Here's you'll find custom options to help build your site.
Kosilnica kot del rutine
Ko se začne pomlad in trava prvič resno zraste, se kosilnica znova znajde v središču pozornosti. Čez zimo miruje v lopi ali garaži, potem pa pride tisti trenutek, ko ugotoviš, da brez nje ne bo šlo. Trata hitro pokaže, kdo ima stvari pod nadzorom in kdo je malo odlašal. Prav zato kosilnica ni samo orodje, ampak del sezonske rutine, ki se ponavlja iz leta v leto.
Za marsikoga je povezana z občutkom urejenosti. Sveže pokošena trava spremeni celoten videz dvorišča in vrta. Ni pomembno, ali gre za velik travnik ali majhno zelenico pred hišo, razlika je takoj vidna. Ko opravi svoje delo, prostor deluje bolj domače, bolj urejeno in nekako zaključeno.
Pri izbiri se pogosto pokaže, da ni univerzalne rešitve. Nekateri prisegajo na klasične bencinske modele, drugi na električne ali akumulatorske. Odločitev je odvisna od velikosti površine, terena in tudi od navad uporabnika. Kosilnica, ki je popolna za ravno in manjšo trato, se lahko izkaže za nepraktično na večjem, neravnem terenu. Prav zato je izbira pogosto bolj osebna, kot se zdi na prvi pogled.
Zanimivo je, kako se odnos do košnje s časom spremeni. Sprva je to opravilo, ki ga želiš čim hitreje opraviti. Kasneje pa marsikdo v tem najde nekakšen ritem. Zvok, gibanje in ponavljanje ustvarijo občutek rutine, ki zna biti presenetljivo sproščujoč. Kosilnica takrat ni več samo naprava, ampak del časa, ki si ga vzameš zase.
Seveda pa kosilnica zahteva tudi nekaj skrbi. Redno čiščenje, občasno brušenje rezila in osnovno vzdrževanje naredijo veliko razliko. Dobro vzdrževana kosilnica dela lažje, hitreje in z manj napora. Poleg tega je rezultat lepši, trava pa manj poškodovana.
Na koncu kosilnica ni zgolj nakup ali kos opreme. Je orodje, ki te vsako sezono znova opomni, da je urejen vrt rezultat doslednosti. In ko enkrat vidiš končni rezultat, se zdi ves trud precej bolj smiseln.…
Dobra zaščitna obutev ne ščiti le pred poškodbami, ampak tudi pred dolgoročnimi obremenitvami
Dolgo sem mislila, da so dobri čevlji predvsem stvar udobja. Da je dovolj, če niso pretrdi in če me po dolgem dnevu ne bolijo stopala. Pri delu sem se zanašala na občutek in izkušnje, ne pa na opremo. A po nekaj zaporednih dneh, ko sem domov prihajala z utrujenimi nogami, bolečinami v kolenih in občutkom, da me telo dohiteva, sem začela razmišljati drugače. Takrat sem prvič resno razmislila o tem, kaj pomeni zaščitna obutev.
Prelomni trenutek je bil precej preprost. Na enem od delovišč sem stopila na neravno površino in mi je noga neprijetno zdrsnila. Ni se zgodilo nič hujšega, a dovolj, da sem se vprašala, kaj bi bilo, če bi se. Ko sem kasneje izbrala pravo zaščitna obutev, sem hitro opazila razliko. Ne samo v varnosti, ampak v celotnem občutku med delom.
Čevlji so bili stabilni, stopalo je bilo dobro podprto, podplat pa je ublažil udarce, ki jih prej sploh nisem zaznavala, a so očitno puščali posledice. Prvič sem imela občutek, da me obutev ne omejuje, ampak mi pomaga. Zaščitna obutev se ni več zdela okorna ali neudobna, ampak premišljeno zasnovana za dolge ure gibanja.
Najbolj me je presenetilo to, kako hitro sem se navadila. Po nekaj dneh nisem več razmišljala o čevljih, kar je zame vedno znak, da nekaj dobro deluje. Manj bolečin v stopalih, manj napetosti v hrbtu, več stabilnosti pri gibanju. Takrat sem razumela, da zaščitna obutev ni namenjena samo izrednim razmeram, ampak vsakodnevni zaščiti. Pri izbiri sem pazila na protizdrsni podplat (SRC), zaščitno kapico, antistatične materiale in absorpcijo energije v peti – lastnosti, ki zmanjšajo tveganje zdrsov in dolgotrajne obremenitve sklepov.
Danes si dela brez nje ne predstavljam več. Ne zato, ker bi bila pretirano previdna, ampak ker sem se naučila poslušati svoje telo. Ko imaš opremo, ki ti stoji ob strani, lahko delaš bolj sproščeno in z več fokusa.
Če bi morala izkušnjo strniti v eno misel, bi rekla takole: stopala nosijo celotno težo dneva. Zaščitna obutev je način, kako jim vrneš vsaj del skrbi, ki jo vsak dan prevzamejo nase. In ko enkrat to izkusiš, veš, da to ni luksuz, ampak osnova.…
Varstvo otrok,ko so imajo starši opravke
V današnjem sodobnem načinu življenja se starši pogosto soočamo z izzivom, kako uskladiti službene obveznosti, vsakodnevne opravke in skrb za otroke. Prav zato se starši še kako zavedamo, kako pomembno je zanesljivo in kakovostno varstvo otrok. Vsi za svojega otroka želimo varno okolje, stabilno rutino in pravo čustveno podporo, še posebej, ko nas ni v bližini in za našega otroka skrbi nekdo drug.
Ključnega pomena je, da imajo starši možnost izbrati pravo varstvo otrok za svojega malčka.
Največ šteje zaupanje, kajti brez zaupanja ni nič. Starši morajo zaupati osebi, ki ji bodo zaupali otroka. Ključno pri vsem tem je, da se naš otrok pri drugi osebi počuti varno, sprejeto in razumljeno. Ko vidimo, da smo našli takšno varstvo otrok, se lahko oddahnemo. To pa ni tako preprosto in največ šteje, če nam kdo kakšno varstvo otrok priporoča, ker ima že dobre izkušnje. Zavedati se moramo, da občutek varnosti vpliva na otrokov čustveni razvoj, samozavest in splošno počutje. Če se otrok ne počuti sproščenega in varnega, potem to ni pravo varstvo otrok za našega otroka.
Seveda kakovostno varstvo ni ključnega pomena le za otroka, pomembno je tudi za nas starše, saj vemo, da je naš otrok na varnem in da je zanj dobro poskrbljeno. Tako lahko svoje obveznosti opravimo sproščeno in z manj stresa, kar pozitivno vpliva na kakovost našega življenja.
V dobro varstvo otrok se štejeta tudi gibanje in igra ter spodbujanje otrokove radovednosti. Otroci se skozi igro učijo socialnih veščin, sodelovanja in reševanja težav…
Tako se starši zavedamo, da ko otroci niso z nami, potrebujejo čas za rast in razvoj v pravem okolju in s pravimi osebami. Ja, varstvo otrok ima še kako velik pomen, zato je pomembno, da izberemo tisto pravo varstvo otrok za našega malčka.…
Prijateljičina cvetličarna je zasijala v centru mesta
Sedeli smo na pijači in se pogovarjali o zaposlitvah in o službah. Prijateljica si je iskala službo, zato smo se pogovarjali v tej smeri. Na zadnje je bila zaposlena v drevesnici in od tam ima tudi nekaj izkušenj. Rekla sem ji, da bi lahko bila cvetličarna kar donosen posel.
Seveda potrebuješ znanje in imeti moraš tudi nekaj občutka. Priznala je, da je o tem že razmišljala, vendar se ji zdi, da je to zanjo prevelika stvar. Zraven so bile še druge prijateljice in so potrdile, da bi naša prijateljica, ki je brez službe, odprla cvetličarno. V našem okrožju je samo ena cvetličarna, pa še ta dela samo v dopoldanskem času. Če popoldan potrebuješ šopek, se moraš odpraviti v nakupovalni center. Zelo smo se vse navdušile in prijateljica se je odločila, da bi jo mogoče res odprla. Veselje ima in še je sama pomišljala okoli nje. Takoj naslednji dan je šla iskat prostore, ki bi bili primerni za cvetličarno. Našla je enega, ki je bil idealen za njeno dejavnost. Imel je dosti svetlobe. Takoj si je predstavljala, kje bodo sveže rože, kam bo postavila lončnice, kje bo imela majhne dodatke k šopkom in kje bi bil lahko delovni pult z blagajno na koncu. Zelo je bila navdušena in se odpravila na občino, kjer si je uredila vsa potrebna dovoljenja za poslovanje. Vsi smo bili veseli, da se je vse tako izteklo v njeno prid. Najela je pleskarje, da so ji popleskali trgovino. V tiskarno je dala tiskat reklamne letake in urnik za na vrata. Nekaj dobaviteljev je že poznala in ti so ji povedali še za nekatere, ki so imeli posebne ponudbe eksotičnih lončnic. Že v enem mesecu se je odprla nova cvetličarna v središču starega mesta.
Za otvoritev je poiskala prav majhne rožice v lončkih, ki jih je delila prvim kupcem. Tudi me prijateljice smo jo obiskale in bile prav presenečene, kako lepo si je uredila trgovino. Vso barvasto cvetje je zapolnjevalo glavni vhod. Vse lončnice so bile lepo postavljene v čudovitih okrasnih lončkih. Zaželele smo ji samo veliko uspeha.…
Koledarji stenski lahko lepo popestrijo stene
Odkar sem se preselil v svoje novo stanovanje, me je vedno nekako motilo, kako izgleda moja dnevna soba. Nekako je bil ta prostor precej pust, sploh pa na začetku, kar mi res ni bilo všeč, glede na to, da je zame dnevna soba prostor, v katerem se lahko sprostim po napornem dnevu, si prižgem televizijo, ali pa preprosto preberem kakšno knjigo. Zaradi tega sem si želel, da bi bil ta prostor pač čim lepše urejen in ko bi stopil vanj, bi res dobil tisti domač občutek. Zaradi tega sem se tudi takoj po selitvi lotil urejanja ravno tega prostora, ker je rabil nekaj ljubezni in renovacije.
Ko pa sem s tisto osnovno renovacijo končal, kjer sem dodal nekaj pohištva, nekatero sem zamenjal in podobno, pa še vedno nisem bil najbolj vesel s tem, kako je prostor na koncu izgledal. Problem so delale tiste puste bele stene, katere so bile prav dolgočasne. No tedaj pa sem našel kar nekaj rešitev, kako bi lahko to malo izboljšal. Na primer kakšne slike, tu in tam ura, nato pa še koledarji stenski. Slike so bile več ali manj kakšne običajne, oziroma standardne, v vsak drugi ali tretji prostor, pa sem na steno dal kakšno uro. Kar pa se tiče tistih koledarjev, pa sem bil prav presenečen nad tem, kako posebni so lahko v bistvu koledarji stenski. Na začetku sem bil namreč precej skeptičen, saj sem bil prepričan, da bodo ti čisto brezvezni in jih sploh ne bi uporabljal. A hitro sem lahko videl, da se motim. Poleg praktične funkcije me je navdušilo tudi to, da jih lahko ujamem z barvno paleto prostora in sezonskimi motivi, zato stena vsake toliko dobi svež videz.
Ko sem jih namreč nekaj kupil in namestil na stene stanovanja, me je sprva že navdušilo to, da koledarji stenski dodajo drugačen način dekoracije, sploh zato, ker si lahko izbiral motive. Poleg tega pa sem si lahko nanje kaj zapisal in sem bil na ta način veliko bolje organiziran. Za vhodni hodnik so odlični večji formati z jasnimi polji za beležke, za delovni kotiček pa minimalistični tedenski pregledi; tako je vsak del doma uporaben in estetsko zaokrožen.…
Rezkar mi je omogočil kreativno ustvarjati
Že kar nekaj časa sem precej velik ljubitelj tega, da kar se da veliko reči naredim sam. Tukaj pa imam v mislih reči za hišo, na primer, še najbolj pohištvo. Nekako sem bil že od nekdaj precej ustvarjalne narave. Zaradi tega sem že kot otrok zelo rad oblikoval kakšen kos lesa in izdeloval omarice. A takrat je bilo to precej skromno, saj sem bil še zelo mlad, orodje pa limitirano. Zato so bile to več ali manj kakšne lesene škatle z policami, katere sem smatral kot majhne omarice. Z časom pa sem seveda tudi nekoliko nadgradil svoje orodje in si doma ustvaril prijetno a skromno delavnico. Ta mi je omogočila, da sem lahko dejansko ustvaril tudi nekaj pohištva, kar me je zelo navduševalo in sem se glede tega veliko naučil tudi sam.
Vse pa se je spremenilo, ko sem kupil rezkar, s katerim sem lahko zelo dobro nadgradil svojo delavnico. Ni mi bilo namreč všeč, da nisem moral k svojemu pohištvu dodati kakšnih tistih finalnih detajlov, ki bi končni izdelek res dobro popestrili. Zato sem se na koncu tudi odločil, da si kupim rezkar. Tega sem zasledil na spletu, ko sem si malo ogledoval, kaj bi lahko kupil, da popestrim svojo kolekcijo orodja, ki ga uporabljam pri oblikovanju lesa in ustvarjanju pohištva. Več informacij in ponudbo najdete na spletni strani mior.si, kjer sem našel svoj rezkar.
Odkar je torej rezkar v mojem inventarju orodja pa moram reči, da sem začel ustvarjati vse več reči. Najbolj pa mi je všeč tisti občutek, ko rabim kakšno novo pohištvo in ne rabim iskati v trgovinah različnih opcij. Na ta način, ko si to izdelam sam, lahko hkrati prihranim kar nekaj denarja, poleg tega pa si tudi naredim točno takšne izdelke, kot bi si jih želel, saj se česa novega ni spet tako težko naučiti. To je res občutek, ki ga imam zelo rad, sploh pa mi je tudi samo delo všeč.…
Nikoli si nisem mislil kako uporabna je naglavna svetilka
Pri sebi doma sem imel vedno kakšno ročno svetilko. Ta mi je namreč velikokrat prišla še kako prav. Saj veš, ko kdaj zmanjka elektrike, ter se moraš zvečer prikopati do varovalk ali moraš najti kaj drugega. Prav tako sem se nekaj let nazaj resneje lotil pohodništva. Pri tem sem imel vedno s seboj kakšno ročno svetilko, kajti nikoli ne veš, kdaj te vreme v hribih pretrese, ter se pohod zavleče v noč, oziroma v mrak.
No enkrat pa se mi je to res zgodilo. V hribih me je ujel dež, oziroma kar močan dež, zaradi česar sem se moral za nekaj ur ustaviti in poiskati zavetje. Ko pa je bila nevihta mimo, pa se je začelo temniti. Takrat me je ta svetilka prav rešila, saj se drugače ne bi moral navigirati. Vseeno pa je bilo malo tečno, da sem vedno nosil to svetilko. Tedaj sem se spomnil na to, da bi lahko bila naglavna svetilka veliko boljša izbira.
Hitro sem namreč videl kar nekaj prednosti, ki bi jih lahko imela naglavna svetilka. Sprva bi imel na ta način proste roke, kar bi mi pomagalo premagovati teren in imel bi proste roke za kakšen požirek vode. Nato bi mi svetilka vedno svetila tja, kamor bi gledal. To bi bilo tudi precej uporabno, saj bi tako spet imel manj dela.
Odkar jo uporabljam, sem pozoren na nekaj ključnih lastnosti: svetilnost (v lumenih), možnost nastavljanja snopa (ozek/širok žarek), rdeča luč za ohranjanje nočnega vida, vodoodpornost (vsaj IPX4) in enostavno polnjenje prek USB-C. Dober naglavni trak in majhna teža sta pomembna, da svetilka na glavi ostane udobna tudi na daljših poteh. Za pohodništvo in trail tek izberem model z dlje časa trajajočo baterijo in možnostjo hitre zamenjave, za delo okoli hiše pa mi pride prav magnetno polnjenje in nagibna glava, da osvetlim točno tisto, kar počnem.
No vse to se mi je zdelo super, vendar pa sem nato naglavno svetilko res kupil, ko sem se začel ukvarjati, oziroma sem se začel odpravljati na nočne pohode. To je bilo zame nekaj novega, ter me je zato precej veselilo. Tam je bila naglavna svetilka res tisto, kar sem potreboval. Olajšala mi je nošnjo tiste svetilke, ter je vedno svetila pot pred mano. Zato mi je postala res zelo všeč, ter je bila ključen del moje opreme pri pohodništvu. Več o naglavnih svetilkah si lahko ogledaš na https://www.ledlenser.si/katalog/29/naglavne-svetilke.…
Za zdrave piščance je rekuperacija ključnega pomena
Kmetija v vasi je imela velike težave s previsoko vlago v njihovem kokošnajku zaradi česar so piščanci pogosto obolevali.
Ko pa so vgradili sistem, kot je rekel operacija se je zrak stalno obnavljal in tudi posledično se vlaga zmanjšala. Prav tako so tudi piščanci postali bolj odporni in zdravi. Prav tako pa so v imeli poleti v hlevu preveliko vročina pozimi pa velik mraz. Tudi tokrat je rekuperacija poskrbela za stabilno temperaturo kar je prav tako povečano rast in zmanjšalo stres ptic. Navsezadnje pa je rekuperacija tudi zmanjšala vonjave in amonijak v kokošnjaku ki se je nabiral, saj navsezadnje je rekuperacija zraka v kokošnjakih z vračanjem toplote sistem ki omogoči stalno prezračevanje brez velike izgube toplote, kar pa vpliva na počutje ptic pa tudi na udobje delavcev. Tako je pravzaprav rekuperacija pri piščancih mehanični sistem prezračevanja kjer se izmenjuje zrak in vrača toplota. Tukaj gre za odpadni zrak ki je ogreje svež zunanji zrak kar zmanjšuje porabo energije hkrati pa tudi omogoča stalno kakovost zraka saj je ključno za zdravje in produktivnost ptic. Namreč rekuperacija je res prednost v kokošnjakih saj omogoča stabilna temperatura čez vso leto, kar pomeni da se v tem primeru piščanci ne rabijo prilagajati in jaz zaradi tega tudi manj stresa za njih hkrati pa tudi znižuje vlago in preprečuje nastanek plesni in bolezni dihal.
Vsekakor je tudi manj amonijaka je neprijetnih vonjav saj izboljšuje delovna okolja za kmete in posledično je tudi boljša produktivnost saj piščanci rastejo hitreje in so tudi bolj zdravi. Vsekakor pa lahko tudi poudarimo da se tukaj varčuje z energijo kjer sistem vrača toploto zato se tudi manj troši in uporablja stroška za ogrevanje. Pa vendar je dobro da v tem primeru preverimo zmogljivost sistema glede na število ptic in prostora ter redno vzdržujemo filtre in ventilatorje.
Prav tako pa je pomembna tudi pravilna razporeditev prezračevanja kanalov da lahko zrak kroži enakomerno.…
Kako mi je savna pomagala najti ravnovesje
Nikoli nisem razumela ljudi, ki so govorili, da jih savna sprošča. Zdelo se mi je, da ne more biti prijetno sedeti v sobi, kjer te obliva vroč zrak in se potiš brez pravega razloga. Potem pa sem v enem najbolj stresnih obdobij v življenju dobila darilni bon za wellness in se odločila, da dam priložnost tudi temu razvpitnemu ritualu.
Že ko sem vstopila v prostor, me je presenetil občutek tišine. Savna je bila majhna, obložena z lesom, in dišala je po evkaliptusu. Ko sem se usedla, sem najprej samo opazovala, kako se para dviga z vročih kamnov. Minuto kasneje sem začutila, kako se mi mišice počasi sproščajo. Kot bi telo končno dobilo dovoljenje, da odloži težo dneva.
Po desetih minutah sem bila prepričana, da sem v savni že pol ure – vročina me je popolnoma obdala, srce mi je razbijalo, a hkrati sem se počutila živo. Ko sem stopila ven in se stuširala s hladno vodo, sem imela občutek, da sem znova zaživela. In tisti trenutek sem razumela, zakaj ljudje prisegajo na ta ritual. Savna ni le fizična izkušnja. Je prostor, kjer se telo in um na novo povežeta.
Od takrat je savna postala moj tedenski obred. Ugotovila sem, da mi pomaga ne le pri sprostitvi, ampak tudi pri spanju in koncentraciji. Po njej imam občutek, kot bi se resetirala. Včasih sem skeptično gledala na ljudi, ki so govorili o razstrupljanju telesa, zdaj pa vem, da nekaj v tem res je. Po vsaki seansi čutim lahkotnost, ki traja več dni. Več o ponudbi savn najdete na sanotechnik.si.
Z leti sem preizkusila različne tipe – finska savna mi je najljubša, ker ima tisti značilni lesni vonj in suho toploto. Parna savna pa je idealna pozimi, ko imam zamašen nos in potrebujem dober vdih svežega zraka.
Danes si težko predstavljam teden brez nje. Savna me spomni, da si moram vzeti čas zase, se ustaviti in preprosto biti. V vročini, ki me obdaja, se vedno znova naučim ene najpomembnejših stvari – kako slišati sebe.…
V bistvu zobni implatati niso za vsakogar
Zadnje čase se vedno uporabljajo zobni implatati, kje nadomestijo izgubljen zob. Pravzaprav gre tukaj za titanove oziroma lahko tudi cirkonijeve vijake, ki se kirurško vstavijo v čeljustno kost in tako delujejo kot umetna korenina. Na ta implantant pa se pritrdi krona, mostiček ali proteza.
Tako je zamenjava naravnega zoba čisto funkcionalna in estetska, saj je takšna zamenjava velikokrat potrebna še posebej če izgubimo en zob ali več, še posebej če so to sprednji zobje, ali pa tudi zadnji, ne samo zaradi stenskega videza ampak tudi zaradi funkcije žvečenja pri prehranjevanju. Je pa tako, da so zobni implantati – indikacije, tveganja in cena dobra rešitev tudi takrat, ko mostiček ni mogoč, še posebej če ni zdravih sosednjih zob. Se pa zobni implatati obnesejo tudi ko želimo stabilizirati celotno protezo. Velikokrat se o zobnih implantantih pogovarjamo še posebej ko pride do kakšnih poškodb na zobeh, paradontozi, kariesu in pa tudi obrabi zoba. A tako kot vsaka stvar imajo tudi te svoje prednosti in slabosti. Prednosti zobnih implantantov je predvsem ta trdnost in stabilnost kot da bi imeli svoj naravni zob, prav tako pa tudi ni potrebno brusiti sosednje zobe kot je to potrebno pri izdelavi mostička. Navsezadnje je tudi dolgotrajna rešitev, če pa seveda negujemo pravilno so lahko tudi doživljenjski.
Že pri sami estetiki so zelo neopazni saj ima drži videz naravnega zoba, prav tako pa prepreči da bi čeljustna kost propadla, saj se to pri izgubi zoba večkrat zgodi. A vendar je zato pomemben ortopan, da se pregleda stanje dlesni in kosti, saj ta rešitev ni vedno dobra. Nato pa se s kirurškim posegom vstavi implatant v kost. Zato je res potrebno da je kostne mase v spodnji čeljusti ali zgornji dovolj.
Sicer se lahko tudi v tem primeru doda kakšen dodatni kostni vsadek. Prav tako pa niso priporočljivi zobni implatati za tiste ki imajo nekontrolirano sladkorno bolezen in hodijo na raznorazna obsevanja. Je pa prav tako res da so cene nekoliko višje, a vseeno gre za investicijo ki pa gre za dolgoročni učinek.…